Pred tremi leti se je naša družina povečala in sicer dobili smo prvega vnuka. Osebno sem na vlogo babice že kar težko čakala in sedaj se veselim vsakega trenutka, ko pride naš sonček na obisk. Zdaj ko ima tri leta, ga vse zanima, vse si ogleduje, prav užitek ga je gledati, kako je mu je vse novo.
Na začetku sem mu kot navdušena novopečena babica kupovala igrače, nato sem ugotovila, da so mu všeč najbolj običajne stvari, kot so žlica, pokrovka, navadna kartonasta škatla in podobno. Najbolj od vsega, ga impresionira ročna svetilka, nekaj časa jo prižiga in ugaša in potem se čudi kam je usmerjena svetloba. Navadna ročna svetilka mu vedno pričara nasmeh na obraz. Moj mož mu včasih ponagaja in usmerja svetlobo zdaj sem zdaj tja, vnuček pa gleda v strop in se smeje na ves glas.
Zadnjič je prespal pri nama, to je bila prava dogodivščina. Vsi trije smo iz stolov in rjuh pripravili šotor sredi dnevne. Na tla smo dali blazino, ročna svetilka je bila na vsaki strani. Že samo postavljanje šotora je bilo zabavno. Ob tem smo se dobro nasmejali. Nato smo zlezli v šotor, ena ročna svetilka je osvetljevala pravljico, ki sem jo brala. Druga ročna svetilka je zabavala vnuka in dedka, z njo sta veselo svetila naokoli.
Nato se je dedek spomnil še na eno zabavno igro, ki jo zmore ročna svetilka in sicer igro senc. Vnuk je svetil v rjuho, dedek pa je s prsti oblikoval razne živali. Preživeli smo čudovit večer in komaj sem prepričala vnuka, da gremo spat. Ko so ga naslednji dan prišli iskat, jih je takoj vprašal, kdaj bo spet lahko spal pri nas. Vneto jima je pripovedoval kaj vse zmore ročna svetilka in kako smo se zabavali v šotoru, ki smo ga postavili sredi dnevne. Vse kar otroci potrebujejo je, da si z njimi, ne pa da jim kupuješ drage igrače.…