Ko sem prvič izvedel, da bova z ženo dobila otroka, sem bil povsem brez besed. Veselje se je mešalo z občutkom odgovornosti, saj sem vedel, da naju čaka prav posebno obdobje in sicer nosečnost. Priznam, sprva sem si mislil, da bo to enostavno obdobje pričakovanja. A hitro sem lahko spoznal, da temu ni čisto tako, ter to obdobje prinaša ogromno sprememb.
Že tisti prvi meseci so bili polni presenečenj. Žena je občutila utrujenost, spremembe razpoloženja in nenavadne želje po hrani, jaz pa sem se učil, kako jo najbolje podpreti. Vedel sem namreč, da bo zanjo nosečnost – nasveti za bodoče starše in prvi simptomi precej težko in stresno obdobje, tako da sem se moral čim hitreje naučiti, kako ji lahko na najboljši možen način stojim ob strani in jo podpiram. Z vsakim pregledom in ultrazvokom pa je postajalo vse skupaj bolj in bolj resnično. Srčni utrip malega bitja na zaslonu je bil trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil.
Tako je bilo to obdobje nekaj, kar naju je še bolj povezalo na prav poseben in drugačen način. Skupaj sva se pripravljala na prihod najinega prvega otroka. V tem času sva izbirala oblačila, sestavljala razno pohištvo, oziroma posteljico. Predvsem pa sva se poskušala naučiti čim več pomembnih stvari, predno bi otrok prišel na svet. Zato sva si prebirala razne knjige o starševstvu, ter se tudi malo pozanimala pri najinih starših za nekaj napotkov in nasvetov. Več nasvetov sva našla tudi na portalu babybook.si.
Spoznala sva tudi predvsem to, da nosečnost ni nekaj lahkega. Pojavile so se bolečine v hrbtu, nihanje hormonov in občasno skrb, ali bo z otrokom vse v redu. A vsakič, ko sva začutila brce v trebuhu, so vsi dvomi izginili.
V zadnjih mesecih pa je pričakovanje postalo vse bolj močno. Ko je trebuh rasel, je rasla tudi najina nestrpnost. Prav štela sva tiste dneve do trenutka, ko bova spoznala najinega novega člana družine, kar je bil prav neverjeten občutek.