Ko sem se prvič soočil z idejo, da bom potreboval zobne proteze, sem bil kar presenečen. Do takrat sem večino težav z zobmi reševal sproti, z manjšimi popravki, in nisem razmišljal, da bom moral kdaj narediti tako velik korak. Zobozdravnik mi je mirno razložil, da bodo zobne proteze najboljša rešitev za moje stanje in da bom z njo lahko spet normalno jedel in govoril.
Prevzem zobne proteze je bil zanimiva izkušnja. Ko sem jo prvič vstavil, sem imel občutek, kot da imam v ustih tuj predmet. Nekaj dni sem se moral navajati, predvsem pri izgovarjanju določenih besed. Sprva sem se večkrat zalotil, da jo nezavedno popravljam z jezikom.
Pri prehrani sem moral biti potrpežljiv. Hrana, ki sem jo prej jedel brez razmišljanja, je zdaj zahtevala več previdnosti. Na začetku sem jedel mehkejše jedi, kose sem rezal manjše in se izogibal pretrdim živilom. Po nekaj tednih sem že našel svoj ritem in brez večjih težav jedel skoraj vse.
Najbolj opazna sprememba je bila pri samozavesti. Pred zobne proteze sem se smejal zadržano, zdaj pa lahko brez skrbi pokažem nasmeh. Tudi barva in oblika zobne proteze sta narejeni tako, da se lepo ujemata z mojimi preostalimi zobmi, zato večina ljudi sploh ne opazi razlike.
Seveda proteza zahteva skrb. Vsak večer jo očistim in čez noč pustim v posebni raztopini. To je postala rutina, ki mi vzame le nekaj minut, a se mi zdi nujna, da ostane čista in udobna.
Občasno obiščem zobozdravnika, da preveri, če se proteza še vedno dobro prilega. Ta redna kontrola mi daje mir, da bo udobna še dolgo.
Zdaj, ko sem se popolnoma navadil, lahko rečem, da so zobne proteze zame velika sprememba na bolje. Omogočile so mi, da normalno jem, govorim in se smejem, brez nelagodja, ki sem ga prej čutil.
Čeprav sem bil sprva negotov, danes zobne proteze sprejemam kot nekaj povsem običajnega. Pomembno mi je le, da jo dobro vzdržujem, saj mi omogoča kakovostno življenje in samozavesten nasmeh.