Moja nečakinja si je vsak rojstni dan, božič, god in podobno zaželela trampolin. Res je bila to močna želja, ki je ni pustila. Trampolini so ji bili vedno všeč in res je hotela imeti enega na terasi pred hišo. Vsakič ko smo šli kam na kosilo in so imeli zunaj trampoline, je skakala po njih dokler je nismo desetič poklicali nazaj za mizo. Na hitro je pojedla in spet šla nazaj na trampolin.
To je bil že skoraj problem, saj naslednjič ko smo šli jesti, je želela jesti v isti restavraciji kjer smo bili nazadnje in kjer bo lahko ona in trampolini. Ima tudi najboljšo prijateljico, ki ima doma trampolin in vedno želi biti pri njen. Končno je prišel njen rojstni dan in seveda spet si je zaželela trampolin. Tisti dan je bila v vrtcu in ta čas, ko je bila tam smo si vsi mi vzeli čas, pripravili teraso in šli po nakupih za trampolini. Ko smo našli pravega smo predebatirali in ga skupaj kupili. Prišli smo domov pripravili vse in sestavili trampolin. Komaj smo čakali da pride iz vrtca, da vidimo njen izraz na obrazu. Končno jo je očka šel iskati v vrtec, mi pa smo pripravili eno mini zabavo na terasi, kjer jo je čakal trampolin. Končno je prišla iz vrtca in prikorakala na teraso kjer smo jo presenetili in za nami je videla nekaj velikega. Vsi smo se odmaknili in nečakinja je bruhnila v jok.
Hvala bogu je šlo za solze sreče, saj ni morala verjeti svojim očem. Vse nas je objela in takoj tekla na trampolin, kjer je skakala dobesedno cel dan. Komaj smo jo spravili dol, da bi nekaj pojedal, že je letela nazaj na trampolin. Naslednji dan je bila ista pesem. Res smo bili vsi veseli, da smo ji tako lahko polepšali to njeno obdobje, ko je obsedena s trampolini.…