Najin odnos s punco, je skozi leta postal nekoliko slabši. Daleč od tega, da bi bil slab, vendar pa sva se nekako kar oddaljila, ko sva se vselila skupaj. Začelo se nama je zdeti, da sva se poleg tistih običajnih reči, zelo malo pogovarjala, ter sva se držala več ali manj bolj vsak zase. Na primer, pogovori so po navadi govorili o rečeh, kot so, kaj bo za kosilo, kdo bo odnesel smeti, kaj bi počela zvečer in podobno. Nekako je zmanjkalo tistih isker.
Zaradi tega pa mi je punca en dan, čisto nenadoma, rekla, kaj pa terapija za partnerje. Priznam, na začetku, ko sem to prvič slišal, se mi je zdelo to kot nekaj čisto neuporabnega. Po eni strani si morda nisem želel priznati, da res rabiva kaj takšnega. Prav tako se mi je zdelo, da je terapija za partnerje čisto neuporabna, saj je to v mojih mislih potekalo tako, da samo enemu razlagaš težave. Kljub temu pa sem nato privolil, saj sem si rekel, da nimam ničesar za izgubiti.
Ko pa sva prišla na prvo uro, oziroma pogovor s terapevtko, pa sem hitro spremenil svoje mnenje. Terapevtka ni bila tam samo zato, da ji nekaj razlagava, ona pa posluša. Poskušala je namreč razumeti vse, kar vsa ji rekla, ter je temu primerno dajala kakšne nasvete. Cilj pa je bil ta, da sva se v bistvu s punco pogovorila in ugotovila, kje so vse težave in zakaj je tista iskra izginila. Tako pa so bile terapije precej uporabne, ter so nama pomagale.
Danes pa sem prav hvaležen, da sva se le odpravila tja, saj nama je terapija za partnerje res izboljšala zvezo. Ugotovila sva, na katerih rečeh morava delati, terapevtka pa nama je pri temu pomagala in nama dala napotke. Zaradi tega pa sva danes v prav zdravi zvezi, v katero sva oba prepričana. …