Če verjamete ali ne, ne vem koliko je vam to znano, jaz sem bila šokirana nad igro pisarniški stol in dirke. Kar nekaj časa sem bila zaposlena v enem podjetju, kjer so bili delavci zelo resni in je moj službeni čas minil skoraj brez nasmeha in prostega časa, še ko smo šli na malico, je skoraj vsak sedel zase imel v roki svoj telefon in ga ni brigala okolica. V pisarnah pa je bila tvoja prijatelja pisarniški stol in računalnik.
Prišlo mi je do vrha, pa ne da ne bi bila zadovoljna z samim delom, delo me je veselilo in tudi nobeden ni delal presinga nate, lahko si delal lepo umirjeno in delo naredil v celoti brez pritiska. Tudi sam direktor, nas ni nadzoroval ali nespoštljivo obnašal, jaz sem enostavno imela dovolj, da je služba tako monotona, včasih se mi je zdelo, da se sploh ne znam več smejati. Prav spominjam se, da mi je enkrat pošteno zaškripal pisarniški stol in zdelo se mi je, ker sem se začela smejati, da me vsi čudno gledajo, ker itak so bili vsi resni. Prišlo je tako daleč, da sem šla na en razgovor v drugo podjetje.
Že po hodniku se je čutila sproščenost in ljudje so bili polni energije nasmejani, ker so bila ena vrata pisarne priprta, pa me je šokiralo, da pisarniški stol za njih ni bil samo za sedenje, vendar so imeli pisarniške dirke, morala sem pogledali še enkrat, če prav vidim in res je bil pisarniški stol za pisarniške dirke.
Ta pogled, kako so uživali teh pet minut, ko so si vzeli prosto, njihov smeh, krohotanje, sproščenost in pisarniški stoli, ki so drveli sem ter tja, so mi dali zagon, da sem na razgovoru bila več kot uspešna, tako da sem naslednji mesec že podpisovala pogodbo pri njih. Še danes delam tukaj, moj pisarniški stol, pa od sedaj naprej sigurno ni več samo za resno delo. …